Glavni tokovi trgovanja s kokainom, opisani v poročilih o zasegih.
Last edited by a moderator:
SVETOVNO POROČILO O DRUGAH: Trgovina s kokainom
- Thread starter HEISENBERG
- Start date
Promet s kokainom v Severno Ameriko se še naprej povečuje.
V obeh Amerikah je glavni tok trgovanja s kokainom še vedno iz Kolumbije v Severno Ameriko, zlasti v Združene države Amerike. Analiza vzorcev zaseženega kokaina v Združenih državah Amerike kaže, da je leta 2019 87 odstotkov tega kokaina izviralo iz Kolumbije, 9 odstotkov pa iz Peruja. Manj kot 1 odstotek kokaina, najdenega na trgu Združenih držav, se tihotapi neposredno; večina gre čez več držav, preden doseže Združene države.
Po podatkih organov Združenih držav se tihotapljenje kokaina v Severno Ameriko običajno začne v andskih državah, pri čemer kokain večinoma odhaja iz Kolumbije in Ekvadorja po vzhodni pacifiški poti, po kateri naj bi se pretihotapilo 74 odstotkov vsega kokaina, pretihotapljenega v Severno Ameriko. Tej sledi zahodna karibsko-pacifiška pot (16 odstotkov), ki se začne v Kolumbiji. Tretja pot tihotapljenja je karibska pot (po kateri se pretihotapi 8 odstotkov kokaina, zaseženega v Severni Ameriki), ki se začne v Kolumbiji in Venezueli (Bolivarski republiki).
Količina zaseženega kokaina po poteh trgovanja z drogami iz andskih držav v Severno Ameriko, tj. količina zaseženega kokaina v Srednji Ameriki, na Karibih in v Severni Ameriki, se je v obdobju 2015-2019 povečala za več kot 40 odstotkov, od tega v obdobju 2018-2019 za 7 odstotkov. Največjo rast na tej poti so zabeležili v Srednji Ameriki, kjer se je količina zaseženega kokaina v obdobju 2015-2019 povečala za 60 odstotkov, kar je verjetno odraz vse večjega števila pošiljk kokaina, ki gredo čez Srednjo Ameriko na poti v Mehiko. Nasprotno so se količine zaseženega kokaina na Karibih med letoma 2015 in 2018 zmanjšale in se leta 2019 le delno obnovile.
Po podatkih organov Združenih držav Amerike sta vzhodna pacifiška pot, po kateri se kokain prevaža z ladjami, zlasti z gliserji ali polpodmornicami, in v manjši meri atlantska pot (zahodna karibska pot in karibska pot), po kateri se kokain prevaža z gliserji in letali, še vedno glavni poti za trgovino s kokainom iz Kolumbije proti severu. Po poročilih držav članic večina prometa s kokainom prek Srednje Amerike poteka po morju, vendar nedavni trendi v Gvatemali kažejo zmanjšanje uporabe morske poti in povečanje prometa z letalom (s 4 % vsega zaseženega kokaina, ki je vstopil v Gvatemalo leta 2017, na 20 % leta 2018 in 30 % leta 2019), kar je predvsem odraz povečanja števila letov, ki tihotapijo kokain iz Bolivarske republike Venezuele v Gvatemalo. Bolivarska republika Venezuela je tako postala druga najpomembnejša država tranzita/odhoda (25 odstotkov vseh) za Kolumbijo (75 odstotkov) za kokain, zasežen v Gvatemali leta 2019.
Po podatkih ameriških organov se glavni poti trgovanja s kokainom, vzhodna pacifiška pot in zahodna karibska pot, združita v Mehiki, od koder droga vstopa v Združene države, večinoma po kopnem čez jugozahodno mejo države. Ocenjuje se, da je bilo približno 80 % kokaina, ki je bil leta 2019 najden na trgu Združenih držav, prepeljanega prek Mehike. Vendar količine, zasežene na jugozahodni meji, kažejo na povečanje prometa s kokainom prek Mehike do leta 2017, nato pa kažejo na zmanjšanje, medtem ko so se skupne količine kokaina, zaseženega v Združenih državah, še naprej povečevale. Ti trendi kažejo na pojav alternativnih poti trgovanja s kokainom, vključno s pošiljkami droge v morska pristanišča v Združenih državah. Dejansko so bile največje količine kokaina, zaseženega v Združenih državah leta 2019, prijavljene v morskih pristaniščih na Floridi, sledijo Kalifornija (večinoma ob jugozahodni meji z Mehiko), Pensilvanija in Portoriko.
Kljub temu mehiške kriminalne združbe še naprej nadzorujejo večino uvoza kokaina v Združene države in veleprodaje kokaina znotraj države. Pri maloprodajni distribuciji pa se v veliki meri zanašajo na lokalne kriminalne združbe in ulične tolpe. Po podatkih organov Združenih držav mehiške kriminalne združbe pogosto pridobijo večtonske pošiljke kokaina od preprodajalcev drog v Južni Ameriki, predvsem od kolumbijskih kriminalnih združb, nato drogo prevažajo skozi Srednjo Ameriko in Mehiko, preden jo čez jugozahodno mejo pretihotapijo v Združene države. Nasprotno pa pri prometu s kokainom po karibski poti, predvsem po morju in zraku, med drugim sodelujejo dominikanske kriminalne združbe.
Zdi se, da so se vzorci tihotapljenja kokaina v Mehiko v zadnjem času spremenili: od stanja v letu 2017, ko je bila večina kokaina tihotapljena po morju (večinoma iz Kolumbije) in kopnem (iz Gvatemale), do stanja v letu 2019, ko naj bi večina (52 odstotkov) v državo vstopila po zraku.
Ne glede na povečanje tihotapljenja kokaina po zraku v nekaterih državah v letu 2019 (zlasti v Mehiki in Gvatemali) razpoložljivi podatki tudi kažejo, da se večina kokaina, ki se tihotapi iz andskih držav v ZDA, še vedno zaseže na morju. To se ujema s poročili, ki kažejo, da organi Združenih držav večino zasegov kokaina še vedno opravijo na morju ob ameriški celini. Hkrati se je povečalo število pošiljk kokaina po pošti, ki po ocenah predstavljajo 9 % vsega uvoza kokaina v Združene države (z manj kot 5 % vsega uvoza leta 2015), kar morda kaže na vse večje število transakcij, opravljenih prek temnega spleta, ki običajno vključujejo pošiljke po pošti.
Večina kokaina, zaseženega v ZDA, je namenjena domačemu trgu, čeprav je nekaj kokaina, pretihotapljenega v državo, namenjenega tudi nadaljnji trgovini v druge države. Na podlagi poročil o državah izvora, tranzita in namembnem kraju drog, ki so jih različne države zasegle med letoma 2015 in 2019, poslanih UNODC, so nekatere pošiljke kokaina prečkale tudi Združene države, preden so prispele v druge države v Severni Ameriki (Kanada), Aziji (Indonezija, Japonska in Republika Koreja), Oceaniji (Avstralija), Afriki (Južna Afrika) in Evropi (Belgija, Irska in Italija). Vendar se zdi, da je uporaba Združenih držav kot tranzitne države za pošiljke kokaina v Evropo precej nov pojav.
Drugod v Severni Ameriki je bila Kanada opredeljena kot tranzitna država za kokain, namenjen v Avstralijo, na Japonsko in v Novo Zelandijo. Mehika je poročala, da je bilo približno 4 % kokaina, zaseženega leta 2018, namenjenih na Nizozemsko, 8 % kokaina, zaseženega leta 2019, pa je bilo namenjenih na Kitajsko.
Poleg tega so v obdobju 2015-2019 države v Aziji (Kitajska in Indonezija), Oceaniji (Avstralija in Nova Zelandija), Afriki (Kenija) in Evropi (Islandija) poročale, da je kokain pred prihodom na njihova ozemlja med drugim prečkal Mehiko.
V obeh Amerikah je glavni tok trgovanja s kokainom še vedno iz Kolumbije v Severno Ameriko, zlasti v Združene države Amerike. Analiza vzorcev zaseženega kokaina v Združenih državah Amerike kaže, da je leta 2019 87 odstotkov tega kokaina izviralo iz Kolumbije, 9 odstotkov pa iz Peruja. Manj kot 1 odstotek kokaina, najdenega na trgu Združenih držav, se tihotapi neposredno; večina gre čez več držav, preden doseže Združene države.
Po podatkih organov Združenih držav se tihotapljenje kokaina v Severno Ameriko običajno začne v andskih državah, pri čemer kokain večinoma odhaja iz Kolumbije in Ekvadorja po vzhodni pacifiški poti, po kateri naj bi se pretihotapilo 74 odstotkov vsega kokaina, pretihotapljenega v Severno Ameriko. Tej sledi zahodna karibsko-pacifiška pot (16 odstotkov), ki se začne v Kolumbiji. Tretja pot tihotapljenja je karibska pot (po kateri se pretihotapi 8 odstotkov kokaina, zaseženega v Severni Ameriki), ki se začne v Kolumbiji in Venezueli (Bolivarski republiki).
Količina zaseženega kokaina po poteh trgovanja z drogami iz andskih držav v Severno Ameriko, tj. količina zaseženega kokaina v Srednji Ameriki, na Karibih in v Severni Ameriki, se je v obdobju 2015-2019 povečala za več kot 40 odstotkov, od tega v obdobju 2018-2019 za 7 odstotkov. Največjo rast na tej poti so zabeležili v Srednji Ameriki, kjer se je količina zaseženega kokaina v obdobju 2015-2019 povečala za 60 odstotkov, kar je verjetno odraz vse večjega števila pošiljk kokaina, ki gredo čez Srednjo Ameriko na poti v Mehiko. Nasprotno so se količine zaseženega kokaina na Karibih med letoma 2015 in 2018 zmanjšale in se leta 2019 le delno obnovile.
Po podatkih organov Združenih držav Amerike sta vzhodna pacifiška pot, po kateri se kokain prevaža z ladjami, zlasti z gliserji ali polpodmornicami, in v manjši meri atlantska pot (zahodna karibska pot in karibska pot), po kateri se kokain prevaža z gliserji in letali, še vedno glavni poti za trgovino s kokainom iz Kolumbije proti severu. Po poročilih držav članic večina prometa s kokainom prek Srednje Amerike poteka po morju, vendar nedavni trendi v Gvatemali kažejo zmanjšanje uporabe morske poti in povečanje prometa z letalom (s 4 % vsega zaseženega kokaina, ki je vstopil v Gvatemalo leta 2017, na 20 % leta 2018 in 30 % leta 2019), kar je predvsem odraz povečanja števila letov, ki tihotapijo kokain iz Bolivarske republike Venezuele v Gvatemalo. Bolivarska republika Venezuela je tako postala druga najpomembnejša država tranzita/odhoda (25 odstotkov vseh) za Kolumbijo (75 odstotkov) za kokain, zasežen v Gvatemali leta 2019.
Po podatkih ameriških organov se glavni poti trgovanja s kokainom, vzhodna pacifiška pot in zahodna karibska pot, združita v Mehiki, od koder droga vstopa v Združene države, večinoma po kopnem čez jugozahodno mejo države. Ocenjuje se, da je bilo približno 80 % kokaina, ki je bil leta 2019 najden na trgu Združenih držav, prepeljanega prek Mehike. Vendar količine, zasežene na jugozahodni meji, kažejo na povečanje prometa s kokainom prek Mehike do leta 2017, nato pa kažejo na zmanjšanje, medtem ko so se skupne količine kokaina, zaseženega v Združenih državah, še naprej povečevale. Ti trendi kažejo na pojav alternativnih poti trgovanja s kokainom, vključno s pošiljkami droge v morska pristanišča v Združenih državah. Dejansko so bile največje količine kokaina, zaseženega v Združenih državah leta 2019, prijavljene v morskih pristaniščih na Floridi, sledijo Kalifornija (večinoma ob jugozahodni meji z Mehiko), Pensilvanija in Portoriko.
Kljub temu mehiške kriminalne združbe še naprej nadzorujejo večino uvoza kokaina v Združene države in veleprodaje kokaina znotraj države. Pri maloprodajni distribuciji pa se v veliki meri zanašajo na lokalne kriminalne združbe in ulične tolpe. Po podatkih organov Združenih držav mehiške kriminalne združbe pogosto pridobijo večtonske pošiljke kokaina od preprodajalcev drog v Južni Ameriki, predvsem od kolumbijskih kriminalnih združb, nato drogo prevažajo skozi Srednjo Ameriko in Mehiko, preden jo čez jugozahodno mejo pretihotapijo v Združene države. Nasprotno pa pri prometu s kokainom po karibski poti, predvsem po morju in zraku, med drugim sodelujejo dominikanske kriminalne združbe.
Zdi se, da so se vzorci tihotapljenja kokaina v Mehiko v zadnjem času spremenili: od stanja v letu 2017, ko je bila večina kokaina tihotapljena po morju (večinoma iz Kolumbije) in kopnem (iz Gvatemale), do stanja v letu 2019, ko naj bi večina (52 odstotkov) v državo vstopila po zraku.
Ne glede na povečanje tihotapljenja kokaina po zraku v nekaterih državah v letu 2019 (zlasti v Mehiki in Gvatemali) razpoložljivi podatki tudi kažejo, da se večina kokaina, ki se tihotapi iz andskih držav v ZDA, še vedno zaseže na morju. To se ujema s poročili, ki kažejo, da organi Združenih držav večino zasegov kokaina še vedno opravijo na morju ob ameriški celini. Hkrati se je povečalo število pošiljk kokaina po pošti, ki po ocenah predstavljajo 9 % vsega uvoza kokaina v Združene države (z manj kot 5 % vsega uvoza leta 2015), kar morda kaže na vse večje število transakcij, opravljenih prek temnega spleta, ki običajno vključujejo pošiljke po pošti.
Večina kokaina, zaseženega v ZDA, je namenjena domačemu trgu, čeprav je nekaj kokaina, pretihotapljenega v državo, namenjenega tudi nadaljnji trgovini v druge države. Na podlagi poročil o državah izvora, tranzita in namembnem kraju drog, ki so jih različne države zasegle med letoma 2015 in 2019, poslanih UNODC, so nekatere pošiljke kokaina prečkale tudi Združene države, preden so prispele v druge države v Severni Ameriki (Kanada), Aziji (Indonezija, Japonska in Republika Koreja), Oceaniji (Avstralija), Afriki (Južna Afrika) in Evropi (Belgija, Irska in Italija). Vendar se zdi, da je uporaba Združenih držav kot tranzitne države za pošiljke kokaina v Evropo precej nov pojav.
Drugod v Severni Ameriki je bila Kanada opredeljena kot tranzitna država za kokain, namenjen v Avstralijo, na Japonsko in v Novo Zelandijo. Mehika je poročala, da je bilo približno 4 % kokaina, zaseženega leta 2018, namenjenih na Nizozemsko, 8 % kokaina, zaseženega leta 2019, pa je bilo namenjenih na Kitajsko.
Poleg tega so v obdobju 2015-2019 države v Aziji (Kitajska in Indonezija), Oceaniji (Avstralija in Nova Zelandija), Afriki (Kenija) in Evropi (Islandija) poročale, da je kokain pred prihodom na njihova ozemlja med drugim prečkal Mehiko.
V zadnjem desetletju so se trendi v maloprodajni čistosti kokaina na dveh največjih svetovnih trgih kokaina, v Združenih državah Amerike in Evropi, začeli razvijati vzporedno. Po letu 2006 se je čistost kokaina na drobno zmanjšala tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi. To je bil predvsem odraz zmanjšanja proizvodnje kokaina v Kolumbiji, nato pa se je po letu 2013 spet povečala, kar je bila verjetno posledica povečanja proizvodnje kokaina v andskih državah, predvsem v Kolumbiji. Čeprav je bila čistost kokaina na trgu Združenih držav tradicionalno precej višja kot v Evropi, se je to v zadnjih letih spremenilo. Od leta 2012 je maloprodajna čistost kokaina na obeh trgih skoraj enaka in se giblje v isti smeri navzgor. Glede na absolutno vrednost je čistost kokaina v Evropi dohitela čistost kokaina v Združenih državah, kar kaže na to, da postaja Atlantski ocean za preprodajalce manjša ovira kot nekoč, vsaj če jo merimo glede na pot trgovine s kokainom iz andskih držav proti severu do Združenih držav. Evropa je tako postala bolj konkurenčen porabnik kokaina, dejstvo, da je ta trend v Evropi vzporeden s trendom v Združenih državah, pa kaže, da se trg kokaina v Evropi enako odziva na spremembe pri viru kot trg v Združenih državah.
Čeprav je mogoče trditi, da je ta konvergenca znak vse bolj "enotnega" čezatlantskega trga s kokainom, je dejavnikov, ki stojijo za njo, verjetno več. Med njimi so pojav "novih" akterjev med čezatlantskimi preprodajalci kokaina, kot so organizirane kriminalne združbe iz držav jugovzhodne Evrope, ter sodelovanje med manj pomembnimi akterji, kar povzroča večjo konkurenco in s tem večjo učinkovitost prometa s kokainom v Evropo. Spremenila se je tudi dobavna veriga, saj se je zmanjšalo število monopolov, tako v verigi proizvodnje kokaina v Južni Ameriki kot v čezatlantskem prometu s kokainom, v katerem novi akterji zdaj ukinjajo posrednike. Možno je tudi, da je največji svetovni trg kokaina, trg Združenih držav Amerike, dosegel zasičenost in/ali da so dejavnosti kazenskega pregona vzdolž trgovskih poti v Severno Ameriko prispevale k temu, da je evropski trg veljal za pot najmanjšega odpora, kar je povzročilo povečanje prometa s kokainom iz Južne Amerike v Evropo.
Gibanje čistosti kokaina v maloprodaji, Združene države Amerike ter zahodna in srednja Evropa, 2005-2018
Čeprav je mogoče trditi, da je ta konvergenca znak vse bolj "enotnega" čezatlantskega trga s kokainom, je dejavnikov, ki stojijo za njo, verjetno več. Med njimi so pojav "novih" akterjev med čezatlantskimi preprodajalci kokaina, kot so organizirane kriminalne združbe iz držav jugovzhodne Evrope, ter sodelovanje med manj pomembnimi akterji, kar povzroča večjo konkurenco in s tem večjo učinkovitost prometa s kokainom v Evropo. Spremenila se je tudi dobavna veriga, saj se je zmanjšalo število monopolov, tako v verigi proizvodnje kokaina v Južni Ameriki kot v čezatlantskem prometu s kokainom, v katerem novi akterji zdaj ukinjajo posrednike. Možno je tudi, da je največji svetovni trg kokaina, trg Združenih držav Amerike, dosegel zasičenost in/ali da so dejavnosti kazenskega pregona vzdolž trgovskih poti v Severno Ameriko prispevale k temu, da je evropski trg veljal za pot najmanjšega odpora, kar je povzročilo povečanje prometa s kokainom iz Južne Amerike v Evropo.
Gibanje čistosti kokaina v maloprodaji, Združene države Amerike ter zahodna in srednja Evropa, 2005-2018
Rekordne količine kokaina, prestreženega v Evropi v zadnjih letih, so v veliki meri posledica zaseženih pošiljk, ki so v Evropo prispele po morju, zlasti v zabojnikih v morskih pristaniščih, čeprav se zasegi izvajajo tudi na morju. Zelo velike količine kokaina so bile zasežene v morskih pristaniščih Antwerpen v Belgiji, Rotterdam na Nizozemskem in nazadnje Hamburg v Nemčiji, velike količine pa so bile zasežene tudi v španskih in italijanskih morskih pristaniščih.
Kljub pandemiji COVID-19 predhodni podatki o zasegih, ki so jih zabeležili carinski organi v 12 državah zahodne in srednje Evrope (Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Španija), kažejo, da so se količine kokaina, zaseženega v pristaniščih, leta 2020 povečale za 18 odstotkov (s 118 ton na 140 ton).
Zlasti količina kokaina, prestreženega v pristanišču Antwerpen, se je v zadnjih letih stalno povečevala in je postala pomemben delež količine kokaina, zaseženega v vsej Evropi (28 odstotkov leta 2019). Večina kokaina, ki prispe v Antwerpen, je najverjetneje namenjena kriminalnim združbam, ki delujejo na Nizozemskem, od koder se kokain distribuira v druge evropske destinacije.
Kot poročajo medijski viri, je bilo februarja 2021 v pristanišču Hamburg zaseženih 16 ton kokaina, poslanega iz Paragvaja. Pri tem je bil vpleten posameznik, ki je bil odgovoren tudi za drugo pošiljko 7 ton, vzporedno zaseženo v Antwerpnu, kar potrjuje osrednjo vlogo kriminalnih organizacij s sedežem na Nizozemskem in nadnacionalnimi povezavami pri upravljanju uvoza kokaina v Evropo.
Količina kokaina, zaseženega v pristanišču Antwerpen, Belgija, 2013-2020
Kljub pandemiji COVID-19 predhodni podatki o zasegih, ki so jih zabeležili carinski organi v 12 državah zahodne in srednje Evrope (Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Španija), kažejo, da so se količine kokaina, zaseženega v pristaniščih, leta 2020 povečale za 18 odstotkov (s 118 ton na 140 ton).
Zlasti količina kokaina, prestreženega v pristanišču Antwerpen, se je v zadnjih letih stalno povečevala in je postala pomemben delež količine kokaina, zaseženega v vsej Evropi (28 odstotkov leta 2019). Večina kokaina, ki prispe v Antwerpen, je najverjetneje namenjena kriminalnim združbam, ki delujejo na Nizozemskem, od koder se kokain distribuira v druge evropske destinacije.
Kot poročajo medijski viri, je bilo februarja 2021 v pristanišču Hamburg zaseženih 16 ton kokaina, poslanega iz Paragvaja. Pri tem je bil vpleten posameznik, ki je bil odgovoren tudi za drugo pošiljko 7 ton, vzporedno zaseženo v Antwerpnu, kar potrjuje osrednjo vlogo kriminalnih organizacij s sedežem na Nizozemskem in nadnacionalnimi povezavami pri upravljanju uvoza kokaina v Evropo.
Količina kokaina, zaseženega v pristanišču Antwerpen, Belgija, 2013-2020
Last edited by a moderator:
Povečanje števila primerov tihotapljenja kokaina v Evropo.
Drugi največji tok tihotapljenja kokaina na svetu je tok iz andskih držav v Evropo, zlasti v zahodno in srednjo Evropo, ki je drugi največji trg za to drogo po Severni Ameriki. Količina zaseženega kokaina v zahodni in srednji Evropi se je v obdobju 2015-2019 več kot podvojila, medtem ko so cene ostale stabilne, čistost kokaina pa se je povečala, kar kaže na splošno povečanje toka kokaina v zahodno in srednjo Evropo ter dostopnosti kokaina kljub močnemu povečanju zaseženih količin droge.
Glavne vstopne točke za kokain, ki se v Evropo prevaža iz Južne Amerike, so Belgija, Nizozemska in Španija. Forenzično testiranje vzorcev kokaina iz zaseženih pošiljk, ki so bile pretihotapljene v zahodno in srednjo Evropo, je potrdilo, da kokain, s katerim se trguje v Evropi, izvira predvsem iz Kolumbije (68 odstotkov) ter v manjši meri iz Peruja (19 odstotkov) in večnacionalne države Bolivije (4 odstotke).
Čeprav večina kokaina, ki se pretihotapi v Evropo, še vedno izvira iz Kolumbije in odhaja iz nje, se o Braziliji vse pogosteje poroča kot o tranzitni državi, iz katere se pošiljke kokaina odpravljajo v Evropo. Najpogosteje prijavljena država izvora, odhoda in tranzita pošiljk v zahodno in srednjo Evropo v obdobju 2015-2019 je bila Kolumbija, sledita ji Brazilija in Ekvador; med letoma 2010 in 2014 je seznam vodila Kolumbija, sledil ji je Peru in nato Brazilija.
Del kokaina, ki se pretihotapi v Evropo, se pretihotapi tudi prek tranzitnih regij, predvsem zahodne in severne Afrike, kar se kaže v znatnih zasegih kokaina v zahodni Afriki in Maroku v zadnjih letih.
Večina kokaina, ki je na voljo na evropskih trgih drog, se v Evropo pretihotapi po morju, predvsem v pomorskih kontejnerskih pošiljkah, ki v Evropo vstopajo prek večjih pristanišč, kot so Antwerpen v Belgiji, Rotterdam na Nizozemskem, Hamburg v Nemčiji in Valencia v Španiji. Po vstopu v Evropo v teh glavnih distribucijskih vozliščih se pošiljke kokaina običajno prevažajo naprej po cesti do ciljnih trgov v regiji.
Drugi največji tok tihotapljenja kokaina na svetu je tok iz andskih držav v Evropo, zlasti v zahodno in srednjo Evropo, ki je drugi največji trg za to drogo po Severni Ameriki. Količina zaseženega kokaina v zahodni in srednji Evropi se je v obdobju 2015-2019 več kot podvojila, medtem ko so cene ostale stabilne, čistost kokaina pa se je povečala, kar kaže na splošno povečanje toka kokaina v zahodno in srednjo Evropo ter dostopnosti kokaina kljub močnemu povečanju zaseženih količin droge.
Glavne vstopne točke za kokain, ki se v Evropo prevaža iz Južne Amerike, so Belgija, Nizozemska in Španija. Forenzično testiranje vzorcev kokaina iz zaseženih pošiljk, ki so bile pretihotapljene v zahodno in srednjo Evropo, je potrdilo, da kokain, s katerim se trguje v Evropi, izvira predvsem iz Kolumbije (68 odstotkov) ter v manjši meri iz Peruja (19 odstotkov) in večnacionalne države Bolivije (4 odstotke).
Čeprav večina kokaina, ki se pretihotapi v Evropo, še vedno izvira iz Kolumbije in odhaja iz nje, se o Braziliji vse pogosteje poroča kot o tranzitni državi, iz katere se pošiljke kokaina odpravljajo v Evropo. Najpogosteje prijavljena država izvora, odhoda in tranzita pošiljk v zahodno in srednjo Evropo v obdobju 2015-2019 je bila Kolumbija, sledita ji Brazilija in Ekvador; med letoma 2010 in 2014 je seznam vodila Kolumbija, sledil ji je Peru in nato Brazilija.
Del kokaina, ki se pretihotapi v Evropo, se pretihotapi tudi prek tranzitnih regij, predvsem zahodne in severne Afrike, kar se kaže v znatnih zasegih kokaina v zahodni Afriki in Maroku v zadnjih letih.
Večina kokaina, ki je na voljo na evropskih trgih drog, se v Evropo pretihotapi po morju, predvsem v pomorskih kontejnerskih pošiljkah, ki v Evropo vstopajo prek večjih pristanišč, kot so Antwerpen v Belgiji, Rotterdam na Nizozemskem, Hamburg v Nemčiji in Valencia v Španiji. Po vstopu v Evropo v teh glavnih distribucijskih vozliščih se pošiljke kokaina običajno prevažajo naprej po cesti do ciljnih trgov v regiji.
V zadnjih letih je bilo opaziti razvejanost kriminalnih akterjev, ki sodelujejo pri upravljanju dobavne verige kokaina med Južno Ameriko in Evropo. V preteklosti je v tej nezakoniti trgovini prevladovalo majhno število uveljavljenih akterjev in kanalov, predvsem italijanske organizirane kriminalne združbe ter zavezništva med kolumbijskimi in španskimi skupinami. Kriminalne združbe, kot je 'Ndrangheta (katere središče je v italijanski regiji Kalabrija), so imele konkurenčno prednost pred drugimi evropskimi trgovskimi organizacijami zaradi svoje prisotnosti v Latinski Ameriki in neposrednih stikov z dobavitelji v državah, kjer se kokain proizvaja, ali blizu njih.
Nizozemska je bila dolga leta pomembna odskočna deska za več kriminalnih organizacij, tudi iz same Nizozemske, ki so sprejemale pošiljke kokaina iz Južne Amerike in ga distribuirale po Evropi. Vendar so se v zadnjih letih številne druge evropske skupine izkazale za glavne akterje pri organiziranju pošiljk velikih količin kokaina v Evropo, tudi z vzpostavitvijo lastne prisotnosti in stikov v Latinski Ameriki. Do neke mere je k temu morda pripomogla vse bolj razdrobljena kriminalna krajina v Kolumbiji po demobilizaciji FARC-EP. Širjenje manjših kriminalnih in oboroženih nedržavnih skupin, odsotnost monolitnih organizacij, ki bi nadzorovale različne faze verige proizvodnje in prometa s kokainom, ter večja razdrobljenost teh dejavnosti so morda spodbudili nastanek novih zavezništev in dobavnih verig.
Nekatere od nastajajočih mrež, zlasti albanske, so vključene tudi v distribucijo kokaina po Evropi in v več evropskih državah, kar jim omogoča izvajanje poslovnega modela "od začetka do konca".
Skupine, ki jih sestavljajo srbohrvaško govoreči, običajno državljani Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije, so prav tako postale glavni akterji pri nabavi velikih količin kokaina ter organizaciji prevoza in prodaje evropskim kupcem. Ta diverzifikacija je privedla do večje konkurence in vse pogostejših primerov sodelovanja med različnimi skupinami, ki se ukvarjajo s trgovino s kokainom, kar je povzročilo učinkovitejšo dobavno verigo. Skupaj z visoko stopnjo gojenja kokainskega grma in proizvodnje kokaina v Južni Ameriki je verjetno, da je ta razvoj prispeval tudi k večji dostopnosti kokaina v Evropi.
Porazdelitev tujih državljanov, aretiranih v Evropi v zvezi s posameznimi zasegi kokaina, po državljanstvu, glede na velikost zasega, 2018-2020
Nizozemska je bila dolga leta pomembna odskočna deska za več kriminalnih organizacij, tudi iz same Nizozemske, ki so sprejemale pošiljke kokaina iz Južne Amerike in ga distribuirale po Evropi. Vendar so se v zadnjih letih številne druge evropske skupine izkazale za glavne akterje pri organiziranju pošiljk velikih količin kokaina v Evropo, tudi z vzpostavitvijo lastne prisotnosti in stikov v Latinski Ameriki. Do neke mere je k temu morda pripomogla vse bolj razdrobljena kriminalna krajina v Kolumbiji po demobilizaciji FARC-EP. Širjenje manjših kriminalnih in oboroženih nedržavnih skupin, odsotnost monolitnih organizacij, ki bi nadzorovale različne faze verige proizvodnje in prometa s kokainom, ter večja razdrobljenost teh dejavnosti so morda spodbudili nastanek novih zavezništev in dobavnih verig.
Nekatere od nastajajočih mrež, zlasti albanske, so vključene tudi v distribucijo kokaina po Evropi in v več evropskih državah, kar jim omogoča izvajanje poslovnega modela "od začetka do konca".
Skupine, ki jih sestavljajo srbohrvaško govoreči, običajno državljani Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije, so prav tako postale glavni akterji pri nabavi velikih količin kokaina ter organizaciji prevoza in prodaje evropskim kupcem. Ta diverzifikacija je privedla do večje konkurence in vse pogostejših primerov sodelovanja med različnimi skupinami, ki se ukvarjajo s trgovino s kokainom, kar je povzročilo učinkovitejšo dobavno verigo. Skupaj z visoko stopnjo gojenja kokainskega grma in proizvodnje kokaina v Južni Ameriki je verjetno, da je ta razvoj prispeval tudi k večji dostopnosti kokaina v Evropi.
Porazdelitev tujih državljanov, aretiranih v Evropi v zvezi s posameznimi zasegi kokaina, po državljanstvu, glede na velikost zasega, 2018-2020
Last edited by a moderator:
Naraščajoča trgovina s kokainom iz Brazilije prek Afrike v Evropo.
Skupna količina kokaina, zaseženega v Afriki, se je povečala z 1,2 tone leta 2015 na 12,9 tone leta 2019, kar pomeni desetkratno povečanje v petih letih. Vendar je bila ta količina enaka 0,9 % svetovne količine zaseženega kokaina v letu 2019, kar skupaj z razmeroma skromno razširjenostjo uživanja kokaina v regiji kaže, da celina morda ni glavni ciljni trg za kokain.
Ker v zadnjih petih letih ni bilo poročil o kakršni koli pomembni krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona, je verjetno, da povečanje količine zaseženega kokaina odraža dejansko rast tokov trgovine s kokainom v Afriko in iz nje, predvsem v Zahodno in Srednjo Afriko ter Severno Afriko in prek njiju, ki sta v obdobju 2015-2019 predstavljali 54 oziroma 39 odstotkov skupne količine zaseženega kokaina v Afriki. To jasno kaže na prevlado teh dveh podregij pri trgovini s kokainom, ki vpliva na Afriko.
Zasegi kokaina v tranzitu v Afriko, znotraj nje in iz nje poudarjajo nadaljnjo vlogo celine na svetovnem trgu s kokainom. Zdi se, da je glavna država odhoda pošiljk v Afriko Brazilija, verjetno zaradi njene trgovinske infrastrukture in jezikovnih povezav z nekaterimi afriškimi državami. V obdobju 2015-2019 je bila Brazilija država, o kateri so afriške države najpogosteje poročale kot o državi izvora, odhoda ali tranzita pošiljk kokaina, saj je predstavljala 47 odstotkov vseh takih poročil (brez afriških držav odhoda in tranzita). Nasprotno pa je bilo 16 odstotkov takih poročil za Kolumbijo, 7 odstotkov za Peru, 4 odstotke za Mehiko in 4 odstotke za Bolivarsko republiko Venezuelo.
Ta vzorec pošiljk kokaina, ki se v glavnem odpravljajo iz Brazilije, večinoma po morju, pa tudi po zraku, v namembne kraje v Afriki za nadaljnjo trgovino v druge namembne kraje v Afriki, Evropi (predvsem v Belgiji, ki ji sledijo (v padajočem vrstnem redu glede na število omemb držav članic v obdobju 2015-2019) Nizozemska, Italija, Španija, Francija in Portugalska) ter deloma v Azijo in Oceanijo, se je v zadnjih dveh letih nadaljeval.
Skupna količina kokaina, zaseženega v Afriki, se je povečala z 1,2 tone leta 2015 na 12,9 tone leta 2019, kar pomeni desetkratno povečanje v petih letih. Vendar je bila ta količina enaka 0,9 % svetovne količine zaseženega kokaina v letu 2019, kar skupaj z razmeroma skromno razširjenostjo uživanja kokaina v regiji kaže, da celina morda ni glavni ciljni trg za kokain.
Ker v zadnjih petih letih ni bilo poročil o kakršni koli pomembni krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona, je verjetno, da povečanje količine zaseženega kokaina odraža dejansko rast tokov trgovine s kokainom v Afriko in iz nje, predvsem v Zahodno in Srednjo Afriko ter Severno Afriko in prek njiju, ki sta v obdobju 2015-2019 predstavljali 54 oziroma 39 odstotkov skupne količine zaseženega kokaina v Afriki. To jasno kaže na prevlado teh dveh podregij pri trgovini s kokainom, ki vpliva na Afriko.
Zasegi kokaina v tranzitu v Afriko, znotraj nje in iz nje poudarjajo nadaljnjo vlogo celine na svetovnem trgu s kokainom. Zdi se, da je glavna država odhoda pošiljk v Afriko Brazilija, verjetno zaradi njene trgovinske infrastrukture in jezikovnih povezav z nekaterimi afriškimi državami. V obdobju 2015-2019 je bila Brazilija država, o kateri so afriške države najpogosteje poročale kot o državi izvora, odhoda ali tranzita pošiljk kokaina, saj je predstavljala 47 odstotkov vseh takih poročil (brez afriških držav odhoda in tranzita). Nasprotno pa je bilo 16 odstotkov takih poročil za Kolumbijo, 7 odstotkov za Peru, 4 odstotke za Mehiko in 4 odstotke za Bolivarsko republiko Venezuelo.
Ta vzorec pošiljk kokaina, ki se v glavnem odpravljajo iz Brazilije, večinoma po morju, pa tudi po zraku, v namembne kraje v Afriki za nadaljnjo trgovino v druge namembne kraje v Afriki, Evropi (predvsem v Belgiji, ki ji sledijo (v padajočem vrstnem redu glede na število omemb držav članic v obdobju 2015-2019) Nizozemska, Italija, Španija, Francija in Portugalska) ter deloma v Azijo in Oceanijo, se je v zadnjih dveh letih nadaljeval.
Trgovina s kokainom iz Brazilije v Afriko.
Številni zasegi kokaina v Braziliji v zadnjih letih so bili dejansko namenjeni v Afriko, običajno kot kraj pretovarjanja za nadaljnjo trgovino v Evropo, čeprav so bile nekatere pošiljke namenjene v Afriko tudi prek Evrope. Junija 2019 je bilo na primer v kontejnerju v São Paulu zaseženih 0,7 tone kokaina, ki je bil namenjen preprodaji prek Belgije v Gano. Decembra 2020 je bilo v kontejnerju v São Paulu zaseženih 360 kg kokaina, ki je bil prek Španije namenjen v Nigerijo. Vendar so neposredne pošiljke v Afriko še vedno pogostejše. Novembra 2019 je bilo na primer v São Paulu zaseženih 1,3 tone kokaina v dveh zabojnikih z vrečkami sladkorja, ki sta bila namenjena pošiljanju z ladjo v Maroko. Med 100 kg in 400 kg je bilo zaseženih tudi v zabojnikih v São Paulu in zvezni državi Santa Catarina, ki so bili namenjeni pošiljanju v Slonokoščeno obalo (maja 2020), Libijo (maja 2020) in Nigerijo (decembra 2020). Poleg tega so bile v obdobju 2019-2021 manjše količine kokaina (med 1 kg in 10 kg na preprodajalca) po zraku prepeljane v različne afriške države, in sicer v Angolo, Benin, Burundi, Kamerun, Demokratično republiko Kongo, Egipt, Ekvatorialno Gvinejo, Etiopijo, Mali, Mozambik, Namibijo, Nigerijo, Sejšele in Sierro Leone.
Hkrati je bilo v Afriki zaseženih več pomembnih količin kokaina, ki so ga odpeljali iz Brazilije. Januarja 2019 so na primer organi v Južni Afriki zasegli 706 kg kokaina v zabojniku, poslanem po morju iz Brazilije, ki naj bi na poti do končne destinacije, Indije, prečkal Južno Afriko in nato Singapur. Junija 2019 so organi v Senegalu zasegli 798 kg kokaina v 15 novih avtomobilih na krovu ladje, ki je potovala iz Brazilije v Angolo. Decembra 2019 so organi v Beninu zasegli 755 kg kokaina v zabojniku na ladji v Beninu, ki je izhajala iz Brazilije in je bila namenjena tranzitu čez Niger, preden je prispela na končni cilj, v Evropo. Septembra 2018 je bilo po poročanju medijev v bližini São Paula v pristanišču Santos v Braziliji zaseženih 1,2 tone kokaina, namenjenega v pristanišče Abidjan v Slonokoščeni obali. Kasnejše preiskave so očitno razkrile, da je bila pošiljka del večje sheme, ki so jo organizirale italijanske organizirane kriminalne združbe, ki so v ta namen v Abidžanu ustanovile lažno gradbeno podjetje, da bi lahko zakonito kupile rabljeno opremo iz Brazilije, v kateri je bil skrit kokain. Končni kupci kokaina naj bi bili italijanski skupini 'Ndrangheta in Camorra. Kljub aretaciji številnih oseb, vpletenih v to trgovino, vključno s številnimi Italijani in državljani Slonokoščene obale, se je trgovina s kokainom iz Brazilije v Slonokoščeno obalo nadaljevala. Februarja 2020 so oblasti Slonokoščene obale v teritorialnih vodah države zaplenile 411 kg kokaina z ladje, ki je odplula iz Brazilije. Podobno so aprila 2020 brazilske oblasti v morskem pristanišču blizu São Paula zasegle 146 kg kokaina, namenjenega v Slonokoščeno obalo, čeprav je bil končni cilj verjetno pristanišče Antwerpen v Belgiji.
Februarja 2020 je nigerijska nacionalna agencija za pregon drog v pristanišču Tin Can Island v Lagosu zasegla 43 kg kokaina, ki je odpotoval iz Brazilije. Novembra 2020 so nigerijske oblasti zasegle 12 kg kokaina na poti iz São Paula v Adis Abebo v Etiopiji, januarja 2021 pa so zasegle 27 kg kokaina, ki je iz Brazilije prek Adis Abebe prispel po zraku. Precejšnje količine kokaina so iz Brazilije odpotovale tudi v Gvinejo Bissau. Marca 2019 so v Gvineji Bissau zasegli 0,8 tone droge, ki so jo našli v lažnem dnu tovornjaka, naloženega z zamrznjenimi ribami, in je bila očitno namenjena nadaljnji pošiljki prek držav Sahela v severno Afriko in Evropo.
Septembra 2019 je bilo zaseženih več kot 1,8 tone; v operacijo trgovanja so bili vključeni državljani iz Kolumbije, Gvineje Bissau in Malija. Iz Gvineje Bissau se lahko kokain po zraku prevaža v Lizbono na Portugalskem.
Trgovina s kokainom iz drugih južnoameriških držav v Afriko.
Medtem imajo druge južnoameriške države odhoda še naprej pomembno vlogo in/ali so vse bolj vpletene v pošiljanje kokaina v Afriko. Leta 2019 so na primer kolumbijski organi zasegli 1,2 tone kokaina v zabojniku, ki je bil namenjen na Cabo Verde. Septembra 2019 so južnoafriški organi zasegli 85 kg kokaina v zabojniku, ki je bil namenjen iz Ekvadorja. Decembra 2019 so urugvajski organi pregona zasegli več kot 6 ton kokaina, namenjenega v Togo. Prejšnji rekordni zaseg v Urugvaju so bile 3 tone kokaina, ki so ga novembra 2019 našli v zabojniku v pristanišču Montevideo in je bil po poročanju medijev prav tako namenjen v Afriko. Februarja 2020 je bilo v Gvajani zaseženih 350 kg kokaina na poti v Nigerijo. Decembra 2020 je bilo v Panami zaseženih 51 kg kokaina v zabojniku, namenjenem v Južnoafriško republiko. Nekaj mesecev pozneje, februarja 2021, so varnostne sile Slonokoščene obale zasegle več kot 1 tono kokaina, ki je bil v državo poslan prek Paragvaja.
Trgovina s kokainom iz Afrike v Evropo.
Hkrati se zdi, da je Benin postal pomembna tranzitna in odhodna država za pošiljke kokaina v Afriki, deloma zaradi dejstva, da je letališče v Cotonouju delovalo večino obdobja leta 2020, ko so bila letališča v sosednjih državah zaprta zaradi pandemije COVID-19. To je pritegnilo preprodajalce drog iz sosednjih držav, ki so Benin še naprej uporabljali kot kraj pretovarjanja, tudi ko so bila letališča v drugih državah v regiji ponovno odprta. V zadnjih štirih mesecih leta 2020 je bilo v Cotonouju, Bruslju in Parizu prestreženih 28 kurirjev s prepovedanimi drogami (večinoma so tihotapili kokain), ki so odleteli iz Benina ali ga prečkali. Večina jih je imela nigerijsko poreklo, vendar so imeli evropske (večinoma italijanske) potne liste ali dovoljenja za prebivanje; nekateri so bili imetniki evropskih potnih listov brez nigerijskega porekla.
Ugotovljeni so bili tudi tihotapci iz drugih držav v regiji. Novembra 2020 je bil na primer na letališču v Cotonouju aretiran ganski kurir s 14 kg kokaina, ki ga je pridobil v Braziliji in ga po zraku tihotapil iz Brazilije prek Adis Abebe v Benin.
Še bolj presenetljivo je, da je bil znaten delež vsega kokaina, prestreženega v Beninu leta 2020, pretihotapljen prek Antwerpna v Belgiji v zabojniku, naloženem s 557 kg indijskih oreščkov, ki je bil zasežen v Beninu oktobra 2020. To kaže, da se nekaj kokaina pretihotapi tudi iz Južne Amerike prek Evrope v Afriko za poznejši ponovni izvoz v Evropo.
Številni zasegi kokaina v Braziliji v zadnjih letih so bili dejansko namenjeni v Afriko, običajno kot kraj pretovarjanja za nadaljnjo trgovino v Evropo, čeprav so bile nekatere pošiljke namenjene v Afriko tudi prek Evrope. Junija 2019 je bilo na primer v kontejnerju v São Paulu zaseženih 0,7 tone kokaina, ki je bil namenjen preprodaji prek Belgije v Gano. Decembra 2020 je bilo v kontejnerju v São Paulu zaseženih 360 kg kokaina, ki je bil prek Španije namenjen v Nigerijo. Vendar so neposredne pošiljke v Afriko še vedno pogostejše. Novembra 2019 je bilo na primer v São Paulu zaseženih 1,3 tone kokaina v dveh zabojnikih z vrečkami sladkorja, ki sta bila namenjena pošiljanju z ladjo v Maroko. Med 100 kg in 400 kg je bilo zaseženih tudi v zabojnikih v São Paulu in zvezni državi Santa Catarina, ki so bili namenjeni pošiljanju v Slonokoščeno obalo (maja 2020), Libijo (maja 2020) in Nigerijo (decembra 2020). Poleg tega so bile v obdobju 2019-2021 manjše količine kokaina (med 1 kg in 10 kg na preprodajalca) po zraku prepeljane v različne afriške države, in sicer v Angolo, Benin, Burundi, Kamerun, Demokratično republiko Kongo, Egipt, Ekvatorialno Gvinejo, Etiopijo, Mali, Mozambik, Namibijo, Nigerijo, Sejšele in Sierro Leone.
Hkrati je bilo v Afriki zaseženih več pomembnih količin kokaina, ki so ga odpeljali iz Brazilije. Januarja 2019 so na primer organi v Južni Afriki zasegli 706 kg kokaina v zabojniku, poslanem po morju iz Brazilije, ki naj bi na poti do končne destinacije, Indije, prečkal Južno Afriko in nato Singapur. Junija 2019 so organi v Senegalu zasegli 798 kg kokaina v 15 novih avtomobilih na krovu ladje, ki je potovala iz Brazilije v Angolo. Decembra 2019 so organi v Beninu zasegli 755 kg kokaina v zabojniku na ladji v Beninu, ki je izhajala iz Brazilije in je bila namenjena tranzitu čez Niger, preden je prispela na končni cilj, v Evropo. Septembra 2018 je bilo po poročanju medijev v bližini São Paula v pristanišču Santos v Braziliji zaseženih 1,2 tone kokaina, namenjenega v pristanišče Abidjan v Slonokoščeni obali. Kasnejše preiskave so očitno razkrile, da je bila pošiljka del večje sheme, ki so jo organizirale italijanske organizirane kriminalne združbe, ki so v ta namen v Abidžanu ustanovile lažno gradbeno podjetje, da bi lahko zakonito kupile rabljeno opremo iz Brazilije, v kateri je bil skrit kokain. Končni kupci kokaina naj bi bili italijanski skupini 'Ndrangheta in Camorra. Kljub aretaciji številnih oseb, vpletenih v to trgovino, vključno s številnimi Italijani in državljani Slonokoščene obale, se je trgovina s kokainom iz Brazilije v Slonokoščeno obalo nadaljevala. Februarja 2020 so oblasti Slonokoščene obale v teritorialnih vodah države zaplenile 411 kg kokaina z ladje, ki je odplula iz Brazilije. Podobno so aprila 2020 brazilske oblasti v morskem pristanišču blizu São Paula zasegle 146 kg kokaina, namenjenega v Slonokoščeno obalo, čeprav je bil končni cilj verjetno pristanišče Antwerpen v Belgiji.
Februarja 2020 je nigerijska nacionalna agencija za pregon drog v pristanišču Tin Can Island v Lagosu zasegla 43 kg kokaina, ki je odpotoval iz Brazilije. Novembra 2020 so nigerijske oblasti zasegle 12 kg kokaina na poti iz São Paula v Adis Abebo v Etiopiji, januarja 2021 pa so zasegle 27 kg kokaina, ki je iz Brazilije prek Adis Abebe prispel po zraku. Precejšnje količine kokaina so iz Brazilije odpotovale tudi v Gvinejo Bissau. Marca 2019 so v Gvineji Bissau zasegli 0,8 tone droge, ki so jo našli v lažnem dnu tovornjaka, naloženega z zamrznjenimi ribami, in je bila očitno namenjena nadaljnji pošiljki prek držav Sahela v severno Afriko in Evropo.
Septembra 2019 je bilo zaseženih več kot 1,8 tone; v operacijo trgovanja so bili vključeni državljani iz Kolumbije, Gvineje Bissau in Malija. Iz Gvineje Bissau se lahko kokain po zraku prevaža v Lizbono na Portugalskem.
Trgovina s kokainom iz drugih južnoameriških držav v Afriko.
Medtem imajo druge južnoameriške države odhoda še naprej pomembno vlogo in/ali so vse bolj vpletene v pošiljanje kokaina v Afriko. Leta 2019 so na primer kolumbijski organi zasegli 1,2 tone kokaina v zabojniku, ki je bil namenjen na Cabo Verde. Septembra 2019 so južnoafriški organi zasegli 85 kg kokaina v zabojniku, ki je bil namenjen iz Ekvadorja. Decembra 2019 so urugvajski organi pregona zasegli več kot 6 ton kokaina, namenjenega v Togo. Prejšnji rekordni zaseg v Urugvaju so bile 3 tone kokaina, ki so ga novembra 2019 našli v zabojniku v pristanišču Montevideo in je bil po poročanju medijev prav tako namenjen v Afriko. Februarja 2020 je bilo v Gvajani zaseženih 350 kg kokaina na poti v Nigerijo. Decembra 2020 je bilo v Panami zaseženih 51 kg kokaina v zabojniku, namenjenem v Južnoafriško republiko. Nekaj mesecev pozneje, februarja 2021, so varnostne sile Slonokoščene obale zasegle več kot 1 tono kokaina, ki je bil v državo poslan prek Paragvaja.
Trgovina s kokainom iz Afrike v Evropo.
Hkrati se zdi, da je Benin postal pomembna tranzitna in odhodna država za pošiljke kokaina v Afriki, deloma zaradi dejstva, da je letališče v Cotonouju delovalo večino obdobja leta 2020, ko so bila letališča v sosednjih državah zaprta zaradi pandemije COVID-19. To je pritegnilo preprodajalce drog iz sosednjih držav, ki so Benin še naprej uporabljali kot kraj pretovarjanja, tudi ko so bila letališča v drugih državah v regiji ponovno odprta. V zadnjih štirih mesecih leta 2020 je bilo v Cotonouju, Bruslju in Parizu prestreženih 28 kurirjev s prepovedanimi drogami (večinoma so tihotapili kokain), ki so odleteli iz Benina ali ga prečkali. Večina jih je imela nigerijsko poreklo, vendar so imeli evropske (večinoma italijanske) potne liste ali dovoljenja za prebivanje; nekateri so bili imetniki evropskih potnih listov brez nigerijskega porekla.
Ugotovljeni so bili tudi tihotapci iz drugih držav v regiji. Novembra 2020 je bil na primer na letališču v Cotonouju aretiran ganski kurir s 14 kg kokaina, ki ga je pridobil v Braziliji in ga po zraku tihotapil iz Brazilije prek Adis Abebe v Benin.
Še bolj presenetljivo je, da je bil znaten delež vsega kokaina, prestreženega v Beninu leta 2020, pretihotapljen prek Antwerpna v Belgiji v zabojniku, naloženem s 557 kg indijskih oreščkov, ki je bil zasežen v Beninu oktobra 2020. To kaže, da se nekaj kokaina pretihotapi tudi iz Južne Amerike prek Evrope v Afriko za poznejši ponovni izvoz v Evropo.
Last edited by a moderator:
Azija postaja tranzitna regija za kokain.
Količina zaseženega kokaina v Aziji je leta 2019 znašala 19,1 tone, kar je skoraj petnajstkrat več od 1,3 tone, o kateri so poročali leta 2015. V obdobju 2015-2019 je bila največja količina zaseženega kokaina v regiji zasežena v vzhodni in jugovzhodni Aziji (79 odstotkov celotne količine), sledijo Bližnji in Srednji vzhod ter jugozahodna Azija (14 odstotkov) in južna Azija (7 odstotkov).
O večini kokaina, zaseženega v Aziji leta 2019, je poročala Malezija, ki je predstavljala 80 odstotkov celotne količine zaseženega kokaina v regiji, sledil ji je Hongkong na Kitajskem (8 odstotkov). Vendar večina kokaina, zaseženega v Maleziji leta 2019, ni bila namenjena v to državo, temveč v Avstralijo. Povezana je bila z eno pošiljko iz Kolumbije, ki je potovala po morju prek Ekvadorja in Dubaja v Združenih arabskih emiratih do Malezije, kjer je bil kokain zasežen med prevozom.
O največji količini zaseženega kokaina na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter v jugozahodni Aziji je leta 2019 poročala Savdska Arabija, sledila sta ji Pakistan in Libanon, medtem ko je o največji količini zaseženega kokaina v južni Aziji poročala Indija, v osrednji Aziji/zakavkazju pa Azerbajdžan.
Najpogosteje prijavljene države izvora, odhoda in tranzita pošiljk kokaina v azijske države v obdobju 2015-2019 so bile Brazilija, sledijo Združeni arabski emirati, Kolumbija, Nigerija, Katar, Peru, Južna Afrika, Pluralna država Bolivija, Nizozemska, Etiopija, Islamska republika Iran in ZDA.
Trgovina s kokainom v Azijo je v obdobju 2015-2019 večinoma potekala po zraku. O edinih izjemah, ko je bila večina kokaina v države pripeljana z ladjami, so poročali Izrael leta 2016, Kitajska leta 2015, 2017 in 2019, Filipini leta 2018 in Malezija leta 2019.
Količina zaseženega kokaina v Aziji je leta 2019 znašala 19,1 tone, kar je skoraj petnajstkrat več od 1,3 tone, o kateri so poročali leta 2015. V obdobju 2015-2019 je bila največja količina zaseženega kokaina v regiji zasežena v vzhodni in jugovzhodni Aziji (79 odstotkov celotne količine), sledijo Bližnji in Srednji vzhod ter jugozahodna Azija (14 odstotkov) in južna Azija (7 odstotkov).
O večini kokaina, zaseženega v Aziji leta 2019, je poročala Malezija, ki je predstavljala 80 odstotkov celotne količine zaseženega kokaina v regiji, sledil ji je Hongkong na Kitajskem (8 odstotkov). Vendar večina kokaina, zaseženega v Maleziji leta 2019, ni bila namenjena v to državo, temveč v Avstralijo. Povezana je bila z eno pošiljko iz Kolumbije, ki je potovala po morju prek Ekvadorja in Dubaja v Združenih arabskih emiratih do Malezije, kjer je bil kokain zasežen med prevozom.
O največji količini zaseženega kokaina na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter v jugozahodni Aziji je leta 2019 poročala Savdska Arabija, sledila sta ji Pakistan in Libanon, medtem ko je o največji količini zaseženega kokaina v južni Aziji poročala Indija, v osrednji Aziji/zakavkazju pa Azerbajdžan.
Najpogosteje prijavljene države izvora, odhoda in tranzita pošiljk kokaina v azijske države v obdobju 2015-2019 so bile Brazilija, sledijo Združeni arabski emirati, Kolumbija, Nigerija, Katar, Peru, Južna Afrika, Pluralna država Bolivija, Nizozemska, Etiopija, Islamska republika Iran in ZDA.
Trgovina s kokainom v Azijo je v obdobju 2015-2019 večinoma potekala po zraku. O edinih izjemah, ko je bila večina kokaina v države pripeljana z ladjami, so poročali Izrael leta 2016, Kitajska leta 2015, 2017 in 2019, Filipini leta 2018 in Malezija leta 2019.
Last edited by a moderator:
Trgovina s kokainom v Oceanijo ostaja dobičkonosna.
Kljub dolgim trgovskim potem in številnim geografsko razpršenim tranzitnim državam je zaradi visoke cene kokaina v Avstraliji in Novi Zelandiji tihotapljenje kokaina v Oceanijo privlačno za preprodajalce drog. Tihotapljenje kokaina v Avstralijo s sicer tipičnih končnih ciljnih trgov, kot so Severna Amerika ter zahodna in srednja Evropa, zato ostaja zelo donosno za preprodajalce drog.
V obdobju 2015-2019 so bile najpogosteje prijavljene države izvora, odhoda in tranzita kokaina, zaseženega v Oceaniji, Peru, sledile so Nizozemska, Združene države Amerike, Brazilija, Mehika, Južna Afrika, Kanada, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, Čile in Argentina.
V proračunskem letu 2018/19 je samo Avstralija kot vstopne točke za kokain, odkrit na avstralski meji, opredelila skupno 49 držav. Med njimi so bile države v obeh Amerikah, Evropi, Afriki in Oceaniji. Glede na težo odkritega kokaina so bile ključne vstopne točke Južnoafriška republika (prvič doslej), sledile so Mehika, Združene države Amerike, Fidži, Francija, Kanada, Nizozemska, Brazilija, Belgija in Združeno kraljestvo.
Na Novi Zelandiji je večina kokaina, zaseženega v letu 2019, odpotovala iz Ekvadorja (najverjetneje je izviral iz Kolumbije), sledil je Peru. Glavne tranzitne države za pošiljke kokaina v Novo Zelandijo leta 2019 so bile Ekvador (63 odstotkov), sledile so Argentina (12 odstotkov) in Združeni arabski emirati (6 odstotkov).
Večina kokaina, prestreženega v Avstraliji in Novi Zelandiji, je bila poslana po morju. Vendar podatki za Avstralijo kažejo tudi na veliko število manjših pošiljk, ki so bile prepeljane po mednarodni pošti, kar kaže, da se kokain morda uvaža tudi zaradi nakupov drog, ki jih končni uporabniki opravijo prek darkneta.
profiliranje kokaina, zaseženega na avstralski meji, je pokazalo, da je približno 70 odstotkov kokaina, ki je vstopil v državo v prvih šestih mesecih leta 2019, izviralo iz Kolumbije in le 2 odstotka iz Peruja; preostalega ni bilo mogoče razvrstiti. To odraža precejšnje spremembe od leta 2013, ko je le 10 odstotkov analiziranega kokaina izviralo iz Kolumbije, 90 odstotkov pa iz Peruja.
Stopnja prestrezanja kokaina v Avstraliji.
Kljub nedavnemu zmanjšanju količine zaseženega kokaina v Avstraliji razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja prestrezanja pošiljk kokaina v Avstraliji še vedno visoka.
Ob poročani količini 4,64 tone kokaina, porabljenega v Avstraliji v proračunskem letu 2018/19, in povprečni količini 5,68 tone v proračunskem letu 2019/20 je na podlagi analize odpadne vode mogoče domnevati, da je bilo leta 2019 v državi porabljenih približno 5,16 tone čistega kokaina. Količina zaseženega kokaina, neprilagojena čistosti, je leta 2018 znašala 1,43 tone, kar bi na podlagi povprečne čistosti 74 odstotkov na veleprodajni ravni v vseh jurisdikcijah v Avstraliji ustrezalo 1,06 tone čistega kokaina. To pomeni, da je v Avstralijo leta 2019 morda vstopilo 6,22 tone (5,16 tone plus 1,06 tone) kokaina, od tega so organi prestregli 1,06 tone oziroma 17 odstotkov.
V obdobju 2015-2019 so bile najpogosteje prijavljene države izvora, odhoda in tranzita kokaina, zaseženega v Oceaniji, Peru, sledile so Nizozemska, Združene države Amerike, Brazilija, Mehika, Južna Afrika, Kanada, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, Čile in Argentina.
V proračunskem letu 2018/19 je samo Avstralija kot vstopne točke za kokain, odkrit na avstralski meji, opredelila skupno 49 držav. Med njimi so bile države v obeh Amerikah, Evropi, Afriki in Oceaniji. Glede na težo odkritega kokaina so bile ključne vstopne točke Južnoafriška republika (prvič doslej), sledile so Mehika, Združene države Amerike, Fidži, Francija, Kanada, Nizozemska, Brazilija, Belgija in Združeno kraljestvo.
Na Novi Zelandiji je večina kokaina, zaseženega v letu 2019, odpotovala iz Ekvadorja (najverjetneje je izviral iz Kolumbije), sledil je Peru. Glavne tranzitne države za pošiljke kokaina v Novo Zelandijo leta 2019 so bile Ekvador (63 odstotkov), sledile so Argentina (12 odstotkov) in Združeni arabski emirati (6 odstotkov).
Večina kokaina, prestreženega v Avstraliji in Novi Zelandiji, je bila poslana po morju. Vendar podatki za Avstralijo kažejo tudi na veliko število manjših pošiljk, ki so bile prepeljane po mednarodni pošti, kar kaže, da se kokain morda uvaža tudi zaradi nakupov drog, ki jih končni uporabniki opravijo prek darkneta.
profiliranje kokaina, zaseženega na avstralski meji, je pokazalo, da je približno 70 odstotkov kokaina, ki je vstopil v državo v prvih šestih mesecih leta 2019, izviralo iz Kolumbije in le 2 odstotka iz Peruja; preostalega ni bilo mogoče razvrstiti. To odraža precejšnje spremembe od leta 2013, ko je le 10 odstotkov analiziranega kokaina izviralo iz Kolumbije, 90 odstotkov pa iz Peruja.
Stopnja prestrezanja kokaina v Avstraliji.
Kljub nedavnemu zmanjšanju količine zaseženega kokaina v Avstraliji razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja prestrezanja pošiljk kokaina v Avstraliji še vedno visoka.
Ob poročani količini 4,64 tone kokaina, porabljenega v Avstraliji v proračunskem letu 2018/19, in povprečni količini 5,68 tone v proračunskem letu 2019/20 je na podlagi analize odpadne vode mogoče domnevati, da je bilo leta 2019 v državi porabljenih približno 5,16 tone čistega kokaina. Količina zaseženega kokaina, neprilagojena čistosti, je leta 2018 znašala 1,43 tone, kar bi na podlagi povprečne čistosti 74 odstotkov na veleprodajni ravni v vseh jurisdikcijah v Avstraliji ustrezalo 1,06 tone čistega kokaina. To pomeni, da je v Avstralijo leta 2019 morda vstopilo 6,22 tone (5,16 tone plus 1,06 tone) kokaina, od tega so organi prestregli 1,06 tone oziroma 17 odstotkov.
Last edited by a moderator: