Proizvodnja kokaina je leta 2019 dosegla rekordno raven, čeprav je rast izgubila zagon.
Proizvodnja svetovne proizvodnje kokaina se je med letoma 2014 in 2019 podvojila in leta 2019 dosegla približno 1 784 ton (izraženo v 100-odstotni čistosti), kar je najvišja zabeležena raven doslej.
Hkrati se je rast proizvodnje kokaina upočasnila, kar kaže na trend stabilizacije. V primerjavi z letom prej se je svetovna proizvodnja kokaina leta 2016 povečala za 37 odstotkov, leta 2017 za 23 odstotkov, leta 2018 za 5 odstotkov in leta 2019 za 3,5 odstotka.1 Trend stabilizacije je predvsem posledica sprememb v gojenju kokainskega grma, kljub stalnemu povečevanju produktivnosti (donos na hektar).
Po letih rasti se je gojenje kokainskega grma leta 2019 zmanjšalo.
Po velikem trendu naraščanja v obdobju 2013-2017, v katerem se je površina z gojenjem kokainskega grma več kot podvojila, se je velikost površine z gojenjem kokainskega grma leta 2018 stabilizirala, nato pa se je leta 2019 - prvič po več letih - zmanjšala za 5 odstotkov. To je bila predvsem posledica zmanjšanja, o katerem je poročala Kolumbija (za 9 odstotkov); površina, na kateri se goji kokainski grm, je ostala stabilna v Peruju, povečala pa se je v večnacionalni državi Boliviji (za 10 odstotkov). Leta 2019 je Kolumbija še naprej predstavljala veliko večino svetovne površine, na kateri se goji grm kokaina (dve tretjini), Peru nekaj manj kot četrtino, Večnacionalna država Bolivija pa 11 odstotkov.
Leta 2020 kljub nekaterim motnjam v dobavni verigi proizvodnje kokaina na začetku pandemije COVID-19 ni bilo videti, da bi omejitve, uvedene kot odziv na pandemijo, bistveno vplivale na gojenje kokainskega grma v kateri koli od treh držav.
Proizvodnja svetovne proizvodnje kokaina se je med letoma 2014 in 2019 podvojila in leta 2019 dosegla približno 1 784 ton (izraženo v 100-odstotni čistosti), kar je najvišja zabeležena raven doslej.
Hkrati se je rast proizvodnje kokaina upočasnila, kar kaže na trend stabilizacije. V primerjavi z letom prej se je svetovna proizvodnja kokaina leta 2016 povečala za 37 odstotkov, leta 2017 za 23 odstotkov, leta 2018 za 5 odstotkov in leta 2019 za 3,5 odstotka.1 Trend stabilizacije je predvsem posledica sprememb v gojenju kokainskega grma, kljub stalnemu povečevanju produktivnosti (donos na hektar).
Po velikem trendu naraščanja v obdobju 2013-2017, v katerem se je površina z gojenjem kokainskega grma več kot podvojila, se je velikost površine z gojenjem kokainskega grma leta 2018 stabilizirala, nato pa se je leta 2019 - prvič po več letih - zmanjšala za 5 odstotkov. To je bila predvsem posledica zmanjšanja, o katerem je poročala Kolumbija (za 9 odstotkov); površina, na kateri se goji kokainski grm, je ostala stabilna v Peruju, povečala pa se je v večnacionalni državi Boliviji (za 10 odstotkov). Leta 2019 je Kolumbija še naprej predstavljala veliko večino svetovne površine, na kateri se goji grm kokaina (dve tretjini), Peru nekaj manj kot četrtino, Večnacionalna država Bolivija pa 11 odstotkov.
Leta 2020 kljub nekaterim motnjam v dobavni verigi proizvodnje kokaina na začetku pandemije COVID-19 ni bilo videti, da bi omejitve, uvedene kot odziv na pandemijo, bistveno vplivale na gojenje kokainskega grma v kateri koli od treh držav.
Last edited by a moderator:
