Šesta, sedma in osma resolucija Generalne skupščine Združenih narodov, ki pozivajo k moratoriju na smrtno kazen:
Države, ki ohranjajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami (+ = za; - = proti; abs = vzdržan)
| 2016 | 2018 | 2020 | Najnižje potrjene smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, 2020 |
Bahrajn | abs | - | - | |
Bangladeš | - | - | - | |
Brunej Darussalam | - | - | - | |
Kitajska | - | - | - | ? |
Kuba | abs | abs | abs | |
Egipt | - | - | - | |
Indija | - | - | - | |
Indonezija | abs | abs | abs | 77 |
Iran | - | - | - | ? |
Irak | - | - | - | |
Jordanija | abs | abs | + | |
Kuvajt | - | - | - | |
Laoška ljudska republika | abs | abs | abs | 13 |
Libija | - | + | - | |
Malezija | - | + | + | 25 |
Mjanmar | abs | abs | abs | |
Severna Koreja | - | - | - | |
Oman | - | - | - | |
Pakistan | - | + | - | |
Katar | - | - | - | |
Savdska Arabija | - | - | - | ? |
Singapur | - | - | - | 6 |
Južna Koreja | abs | abs | + | |
Južni Sudan | + | abs | abs | |
Šrilanka | + | + | + | 5 |
Država Palestina | n/a | n/a | n/a | |
Sudan | - | - | - | |
Sirija | - | - | - | |
Tajvan | n/a | n/a | n/a | |
Tajska | abs | abs | abs | 8 |
Združeni arabski emirati | abs | abs | abs | |
ZDA | - | - | - | |
Vietnam | abs | abs | abs | 79 |
Jemen | - | - | abs | |
V letu 2020 je bilo zaznati tudi veliko aktivnost civilne družbe proti smrtni kazni. Zaradi omejitev za osebna srečanja so bila prizadevanja osredotočena na splet. Eden od primerov je peticija, ki jo je sprožila LBH Masyarakat o primeru Merri Utami, indonezijske migrantske delavke, ki je več kot desetletje preživela v smrtni kazni, ker je bila z zvijačno vpletena v trgovino z drogami. Peticija, ki indonezijskega predsednika Joka Widoda poziva, naj Merriju podeli pomilostitev, je v času pisanja tega prispevka zbrala več kot 19 000 podpisov. Zagovorniki so večkrat izpostavili spletno sodelovanje javnosti kot eno od ključnih strategij za zavzemanje proti smrtni kazni, kar je opisano v posebnem razdelku na koncu poročila. Bistveno zmanjšanje števila usmrtitev zaradi drog je nedvomno pozitiven razvoj - priložnost za države, da ponovno razmislijo o nujnosti in učinkovitosti te politike, in za zagovornike, da še okrepijo svoje pozive k odpravi. Kljub temu je smrtna kazen povezana z več stvarmi kot le s samimi usmrtitvami. V času COVID-19 lahko delovanje pravosodnega sistema oteži ali skoraj onemogoči izvedbo usmrtitve, vendar ni nujno, da ustavi izrekanje smrtne kazni. Pomembno je, da je
vsaj deset držav leta 2020 zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, na smrt obsodilo najmanj 213 oseb, kar je 16,3-odstotno povečanje glede na 183 oseb, potrjenih leta 2019. Ta trend naraščanja je bil še posebej izrazit v nekaterih državah, kot je Indonezija, kjer je bilo leta 2020 na smrt obsojenih 77 ljudi zaradi trgovine z drogami (79-odstotno povečanje glede na leto 2019). Nasprotno pa znatno število smrtnih obsodb prispeva k naraščajočemu številu ljudi v smrtnih celicah, v katerih mnogi preživijo več kot desetletje. To neomajno zanašanje na smrtno kazen - tudi v času izjemnih izzivov - je enako zaskrbljujoče kot same usmrtitve.
Bistveno je opozoriti, da je v zvezi s smrtno kaznijo še vedno prisotno vsesplošno in sistemsko pomanjkanje preglednosti, kar je v nasprotju z jasnimi meddržavnimi standardi. Vprašanje preglednosti se je še zaostrilo leta 2020, ko je bilo zbiranje informacij o uporabi smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, še bolj zahtevno kot v prejšnjih letih. To je verjetno posledica prevlade COVID-19 v novicah, uvedenih omejitev gibanja in krčenja prostora civilne družbe; vse to je negativno vplivalo na neodvisno spremljanje smrtne kazni. Hkrati se je ustavilo ali odložilo več postopkov ZN na področju človekovih pravic, kot so pregledi držav s strani organov pogodb in obiski držav s strani posebnih postopkov, zaradi česar je bilo na voljo še manj sredstev za spremljanje izvajanja smrtne kazni. To kaže na nujno potrebo po ponovnem zagonu postopkov spremljanja, da se zagotovi dokumentiranje in obravnavanje kršitev in trendov. Dobro vključeno spremljanje in dokumentiranje človekovih pravic bi moralo postati bistvena sestavina za preprečevanje nadaljnjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic. Nazadnje, v letu 2020 smo bili priča tudi nazadovanju nekaterih držav, ki so načrtovale strožje kaznovanje kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte si na primer še naprej prizadeva za ponovno uvedbo smrtne kazni v okviru svoje "vojne proti drogam". V času priprave tega poročila je bil v spodnjem domu kongresa sprejet predlog zakona, ki bi ponovno uvedel smrtno kazen, o njem pa naj bi razpravljal tudi senat.