- Joined
- Jun 24, 2021
- Messages
- 1,645
- Solutions
- 2
- Reaction score
- 1,760
- Points
- 113
- Deals
- 666
Fenciklidin (PCP) in DMT
Fenciklidin (PCP), znan tudi kot "angelski prah", je disociativni anestetik, ki vpliva na možgane in telo s spreminjanjem nevrotransmiterskih sistemov, zlasti glutamatnega sistema. Deluje predvsem kot nekonkurenčni antagonist receptorja N-metil-D-aspartata (NMDA), ki je podtip glutamatnega receptorja. Glutamat je glavni ekscitatorni nevrotransmiter v možganih, ki ima ključno vlogo pri procesih, kot so spomin, kognicija in zaznavanje.
Ko se PCP veže na receptor NMDA, prepreči vstop kalcijevih ionov v nevrone, kar moti sinaptični prenos. To delovanje je odgovorno za disociativne učinke droge, pri katerih lahko uporabniki doživijo ločenost od resničnosti, občutke zunaj telesa ali občutke neresničnosti. Zaviranje receptorjev NMDA poslabša tudi senzorično obdelavo, kar vodi do značilnih halucinogenih in zaznavnih izkrivljanj, ki jih opazimo pri uporabi PCP. Prekinitev čutil lahko vpliva na vid, zvok in občutek za čas.
Poleg učinkov na glutamatni sistem PCP vpliva tudi na druge nevrotransmiterske sisteme, vključno z dopaminom in serotoninom. Poveča sproščanje dopamina v nekaterih predelih možganov, kot je nucleus accumbens, kar je povezano z nagrajevalnimi in okrepitvenimi lastnostmi droge. Povečana aktivnost dopamina lahko prispeva k občutkom evforije, lahko pa povzroči tudi psihotične simptome, kot so blodnje in paranoja. Modulacija serotonina s PCP lahko dodatno spremeni razpoloženje, zaznavanje in kognitivne funkcije.
Dimetiltriptamin (DMT) je močna psihedelična spojina, ki se naravno pojavlja v več rastlinah in živalih, vključno s človekom, kjer jo najdemo v sledovih. Strukturno je podoben nevrotransmiterju serotoninu in drugim triptaminom, kot je psilocibin. DMT primarno deluje prek interakcije s serotoninskimi receptorji v možganih, zlasti z receptorjem 5-HT2A. Ta receptor je močno vpleten v uravnavanje razpoloženja, zaznavanja in kognicije.
Ko DMT zaužijemo, vdihnemo ali vbrizgamo, zaradi svoje majhne lipofilne strukture hitro prestopi krvno-možgansko pregrado. Ko DMT pride v možgane, deluje kot močan agonist na receptorje 5-HT2A, predvsem v možganski skorji. Aktivacija teh receptorjev naj bi povzročila globoke spremembe v zaznavanju, razpoloženju in spoznavanju, ki so značilne za izkušnjo DMT. Ti učinki vključujejo živahne vizualne in slušne halucinacije, spremenjen občutek za čas, razpad ega in izkušnje "preboja" v alternativne resničnosti ali srečanja z entitetami.
Poleg 5-HT2A DMT vpliva tudi na druge podtipe serotoninskih receptorjev, vključno s 5-HT1A in 5-HT2C. Kompleksno medsebojno delovanje teh receptorjev prispeva k njegovemu edinstvenemu psihedeličnemu profilu. Aktivacija receptorjev 5-HT1A je povezana z uravnavanjem razpoloženja in pomirjujočimi učinki, medtem ko receptorji 5-HT2C vplivajo na anksioznost, apetit in razpoloženje. Hkratna modulacija teh serotoninskih poti ustvarja intenzivna in pogosto mistična doživetja, o katerih poročajo uporabniki DMT.
Poleg serotoninskih receptorjev DMT deluje tudi na receptorje sigma-1, manj znano vrsto receptorjev, ki sodelujejo pri odzivanju celic na stres in nevroprotekciji. Natančna vloga receptorjev sigma-1 pri izkušnjah DMT ni povsem znana, vendar lahko njihova aktivacija prispeva k nekaterim spremenjenim stanjem zavesti in kognitivnim učinkom. Raziskave kažejo, da lahko DMT poveča nevroplastičnost, morda z delovanjem na te receptorje, kar bi lahko pojasnilo nekatere trajne psihološke in čustvene učinke izkušenj z DMT, zlasti pozitivne učinke po izkušnjah, o katerih poročajo uporabniki.
Kombinacija PCP in DMT predstavlja edinstvene izzive in nevarnosti zaradi njunega različnega farmakološkega delovanja. Medsebojno delovanje teh dveh drog lahko v kombinaciji okrepi tako disociativne kot halucinogene učinke, kar vodi do intenzivnih in nepredvidljivih izkušenj.
Učinki PCP na receptorje NMDA lahko povzročijo odtujeno, anesteziji podobno stanje, ki bi lahko oviralo značilno živo, ekspanzivno izkušnjo DMT. To lahko povzroči, da uporabnik ne bo mogel razlikovati med resničnostjo in halucinacijami, kar poveča tveganje za nevarno vedenje, nesreče ali psihozo. Poleg tega bi lahko delovanje PCP na dopamin okrepilo paranoidna ali psihotična stanja, medtem ko bi lahko serotonergični učinki DMT povzročili močna čustvena nihanja, kar bi prispevalo k zelo nestabilnemu duševnemu stanju.
Ta kombinacija je nevarna tudi zaradi možnosti hudih fizioloških učinkov. Obe drogi lahko poslabšata presojo in motorično koordinacijo, kar poveča tveganje za poškodbe. Poleg tega lahko veliki odmerki obeh drog povzročijo hude zaplete, kot so krči, hipertermija, kardiovaskularni stres ali celo odpoved dihanja. Takšnih znanstvenih raziskav o posebnih medsebojnih vplivih PCP in DMT ni, vendar sta bili obe snovi povezani s škodljivimi posledicami, če sta se uporabljali ločeno, njuna kombinacija pa ta tveganja verjetno še poveča.
Glede na to, da intenzivni in hitri učinki DMT ter dolgotrajni disociativni učinki PCP različno vplivajo na nevrotransmiterske sisteme, lahko njuna kombinacija povzroči kaotično in potencialno travmatično izkušnjo z veliko verjetnostjo dolgotrajnih psiholoških posledic, vključno s psihozo ali disociativnimi motnjami.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji izogibate.
Last edited by a moderator: