Methoxetamine Injectable opiates Red Razprava: Metoksetamin in opiati za injiciranje

HEISENBERG

Administrator
ADMIN
Joined
Jun 24, 2021
Messages
1,654
Solutions
2
Reaction score
1,771
Points
113
Deals
666
Metoksetamin in opiati za injiciranje

Metoksetamin, pogosto skrajšano MXE, je disociativni anestetik in spada v skupino zdravil arilcikloheksilamin, strukturno sorodnih ketaminu in fenciklidinu (PCP). Učinke ima predvsem z interakcijo s posebnimi receptorskimi sistemi v možganih, predvsem z receptorji N-metil-D-aspartata (NMDA). Receptorji NMDA so podtip glutamatnih receptorjev, ki imajo ključno vlogo pri ekscitatorni nevrotransmisiji in sinaptični plastičnosti, procesih, ki so ključni za učenje, spomin in živčno komunikacijo.

Metoksetamin deluje kot antagonist receptorjev NMDA, kar pomeni, da blokira delovanje teh receptorjev. Ker preprečuje glutamatu, da bi se vezal na receptorje NMDA, MXE moti normalno komunikacijo med nevroni. Ta motnja povzroči značilne disociativne učinke, kot so ločenost od resničnosti, spremenjeno dojemanje sebe in okolja ter občutek, da smo "odklopljeni" od svojega telesa, kar se pogosto imenuje depersonalizacija. Uporabniki lahko doživijo izkrivljanje časa, prostora in čutnega vnosa ter evforijo ali globoka introspektivna stanja.

Poleg delovanja na receptorje NMDA je bilo ugotovljeno, da metoksetamin vpliva tudi na druge sisteme v možganih, zlasti na dopamin in serotonin. Domnevajo, da zavira ponovni privzem dopamina, kar vodi do povišane ravni dopamina v določenih predelih možganov. To lahko prispeva k občutkom evforije, stimulacije in nagrajevanja, ki jih doživljajo uporabniki. Njegova interakcija s serotoninskimi sistemi je slabše poznana, vendar obstajajo nekateri dokazi, ki kažejo, da ima MXE lahko blage serotoninergične učinke, kar lahko prispeva k spremembam razpoloženja in halucinogenim izkušnjam.

MXE deluje tudi na opioidne receptorje, zlasti kot delni agonist na μ-opioidnem receptorju. To delovanje lahko pojasni analgetične (protibolečinske) lastnosti, o katerih poročajo nekateri uporabniki, čeprav je njegovo delovanje na opioidne sisteme v primerjavi s klasičnimi opioidi razmeroma šibko.


Injicirani opiati delujejo tako, da delujejo na opioidne receptorje v telesu, ki so del živčnega sistema in so odgovorni predvsem za modulacijo bolečine, nagrajevanja in odvisniškega vedenja. Opiati so podskupina opioidov, ki so bodisi naravne spojine, pridobljene iz opijskega maka, bodisi sintetična/polsintetična zdravila, ki posnemajo te učinke. Pri vbrizgavanju opiati vstopijo neposredno v krvni obtok in hitro dosežejo možgane ter povzročijo hitre in intenzivne učinke.

Mehanizem delovanja vključuje vezavo na opioidne receptorje, ki so različnih vrst, najpomembnejši pa so receptorji mu, delta in kappa. Večina opiatov za injiciranje cilja predvsem na mu-opioidne receptorje, ki so odgovorni za analgetične (protibolečinske) in evforične učinke zdravila.

Ko se opiat veže na mu-opioidni receptor, sproži vrsto sprememb na celični ravni. Najprej zavira sproščanje nevrotransmiterjev, ki sodelujejo pri prenosu bolečinskih signalov, kot so snov P, glutamat in drugi. Ta inhibicija zmanjša zaznavanje bolečine, kar povzroči močne analgetične učinke, po katerih so znani opiati. Poleg tega opiati aktivirajo kaskado signalov, ki povečajo sproščanje dopamina v predelih možganov, povezanih z nagrajevanjem, kot je nucleus accumbens. Prav porast dopamina povzroča močno evforijo in občutek dobrega počutja, ki ga doživljajo uporabniki, zaradi česar so te droge zelo zasvojljive.

Primeri opiatov za injiciranje so heroin, morfin in fentanil.
  • Heroin (diacetilmorfin) je polsintetični opioid, pridobljen iz morfina, in je še posebej znan po svoji veliki možnosti zasvojenosti.
  • Morfin je naravno prisoten opiat in se pogosto uporablja v kliničnih okoljih za zdravljenje hudih bolečin.
  • Fentanil je sintetični opioid, ki je večkrat močnejši od morfija in heroina. V medicini se uporablja za zdravljenje hudih bolečin, zlasti pri bolnikih z rakom ali med operacijo.
Injicirani opiati poleg učinka na bolečino in evforijo zavirajo osrednji živčni sistem, kar lahko povzroči upočasnjeno dihanje, zmanjšan srčni utrip in sedacijo. To je še posebej nevarno, saj lahko veliki odmerki povzročijo depresijo dihanja. To je pogost vzrok smrti pri prevelikih odmerkih opiatov.

Poleg tega je vbrizgavanje opiatov povezano z dodatnimi tveganji, povezanimi z načinom dajanja. Souporaba igel ali uporaba nečiste opreme za vbrizgavanje povečuje tveganje za okužbo z nalezljivimi boleznimi, kot so HIV, hepatitis B in hepatitis C. Kronično vbrizgavanje lahko povzroči tudi poškodbe žil, okužbe na mestih vbrizgavanja in abscese.


Kombinacija metoksetamina (MXE) z opiati za injiciranje lahko povzroči nevarne in nepredvidljive interakcije zaradi učinkov, ki jih imajo te snovi na prekrivajoče se nevrotransmiterske sisteme, zlasti v osrednjem živčnem sistemu možganov. Tako MXE kot opiati so usmerjeni na možganske poti nagrajevanja in bolečine, vendar to počnejo na različne načine, kar lahko poveča tveganje, če se uporabljajo skupaj.

Obe snovi lahko samostojno upočasnita dihanje, v kombinaciji pa se lahko ta učinek nevarno okrepi. Sedativni učinki opiatov v kombinaciji z disociativnimi lastnostmi MXE lahko povzročijo, da se uporabniki ne zavedajo svojega fizičnega stanja, kar poveča tveganje za prevelik odmerek. Poleg tega lahko disociacija zaradi MXE poslabša uporabnikovo sposobnost prepoznavanja opozorilnih znakov prevelikega odmerka, kot sta plitvo dihanje ali izjemna zaspanost.

Kombinacija lahko povzroči tudi večjo obremenitev srca in ožilja. MXE zviša srčni utrip in krvni tlak, medtem ko lahko opiati, odvisno od odmerka, znižajo ali nepredvidljivo vplivajo na srčni utrip. To neskladje lahko obremeni srčno-žilni sistem in poveča tveganje za aritmijo, srčno popuščanje ali druge hude zaplete.

Na psihološkem področju lahko kombinacija disociativnih učinkov MXE in evforije opiatov poslabša zmedenost, paranojo in halucinacije. Uporabniki lahko doživijo globoko dezorientacijo, tesnobo ali napade panike, zlasti ker lahko MXE povzroči stanje, znano kot "luknja M", globoko disociativno stanje, podobno kot pri ketaminu "luknja K". V mešanici z opiati lahko to povzroči nevarno spremenjeno duševno stanje, v katerem lahko uporabnik postane ločen od resničnosti, kar poveča tveganje za škodo.

Če povzamemo, kombinacija metoksetamina z opiati za injiciranje močno poveča tveganje za depresijo dihanja, kardiovaskularne težave in hude psihične motnje. Ta kombinacija ima veliko možnost za prevelik odmerek in smrt, zlasti ker lahko obe zdravili zavirata življenjske funkcije in zmanjšujeta uporabnikovo sposobnost odzivanja na znake nevarnosti.

🔴 Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod kakršnimi koli pogoji izogibate.
 
Last edited by a moderator:
Top