Dekstrometorfan (DXM) in benzodiazepinski pomirjevala
Dekstrometorfan (DXM ) je pogosta sestavina zdravil proti kašlju, ki se prodajajo brez recepta. Njegov mehanizem delovanja vključuje več poti in receptorjev v možganih, kar prispeva k njegovim terapevtskim in psihoaktivnim učinkom.
DXM in njegov aktivni metabolit dekstrorofan delujeta kot nekonkurenčna antagonista receptorjev N-metil-D-aspartata (NMDA). Ti receptorji imajo ključno vlogo pri sinaptični plastičnosti in delovanju spomina. Z blokiranjem receptorjev NMDA DXM moti normalno nevrotransmisijo, kar lahko pri velikih odmerkih povzroči disociativne učinke.
DXM se veže na receptorje sigma-1, ki sodelujejo pri modulaciji sproščanja nevrotransmiterjev in celične signalizacije. Aktivacija teh receptorjev lahko vpliva na razpoloženje, kognicijo in nevroprotekcijo.
DXM zavira ponovni privzem serotonina in tako poveča njegovo raven v sinaptičnem razcepu. To delovanje je podobno delovanju nekaterih antidepresivov in lahko prispeva k učinkovanju DXM na izboljšanje razpoloženja. Vendar pa to v kombinaciji z drugimi serotoninergičnimi zdravili poveča tudi tveganje za nastanek serotoninskega sindroma. DXM lahko vpliva tudi na druge nevrotransmiterske sisteme, vključno z noradrenalinom in dopaminom. Te interakcije lahko prispevajo k njegovemu kompleksnemu psihoaktivnemu profilu.
Benzodiazepini so razred psihoaktivnih zdravil, znanih predvsem po svojih pomirjevalnih učinkih. Običajno se predpisujejo pri stanjih, kot so tesnoba, nespečnost, napadi in mišični krči. V nadaljevanju si podrobneje oglejte delovanje benzodiazepinov in nekaj primerov pogosto uporabljenih benzodiazepinov.
Benzodiazepini učinkujejo tako, da okrepijo delovanje gama-aminomaslene kisline (GABA), glavnega zaviralnega nevrotransmiterja v osrednjem živčevju. Vežejo se na posebno mesto na receptorju GABA-A, ki se razlikuje od mesta, kjer se veže sama GABA. Ta vezava poveča afiniteto receptorja za GABA, zaradi česar se poveča pogostost odpiranja kloridnih kanalov.
Dotok kloridnih ionov v nevrone hiperpolarizira celično membrano, zaradi česar je ta bolj odporna na vzburjenje. Ta hiperpolarizacija zmanjša nevronsko aktivnost in povzroči sedativne, anksiolitične, antikonvulzivne in mišične sproščujoče učinke, ki so značilni za benzodiazepine.
Primeri benzodiazepinov:
- Diazepam (Valium): Uporablja se pri tesnobi, mišičnih krčih in napadih. Ima dolgo razpolovno dobo, zaradi česar je primeren za dolgotrajno delovanje.
- Lorazepam (Ativan): Pogosto se predpisuje za anksioznost in nespečnost. Ima krajši razpolovni čas kot diazepam in se uporablja tudi za obvladovanje akutnih napadov.
- Alprazolam (Xanax): Pogosto se uporablja za zdravljenje anksioznosti in paničnih motenj. Ima razmeroma kratko razpolovno dobo in hiter začetek delovanja, zaradi česar je učinkovit pri akutnih epizodah tesnobe.
- Klonazepam (Klonopin): Uporablja se pri napadalnih motnjah in paničnih motnjah. Ima dolgo razpolovno dobo, kar zagotavlja dolgotrajno lajšanje simptomov.
- Temazepam (Restoril): Predpisan za kratkotrajno zdravljenje nespečnosti. Ima srednjo razpolovno dobo, zato je učinkovit pri vzdrževanju spanja.
- Midazolam (Versed): Uporablja se predvsem kot predoperativno sedativno sredstvo in za postopkovno sedacijo zaradi hitrega začetka in kratkega trajanja delovanja.
Kombinacija DXM in benzodiazepinskih pomirjeval ima lahko pomembne in potencialno nevarne učinke zaradi njunih prekrivajočih se vplivov na osrednji živčni sistem.
- Okrepljena sedacija in zaspanost: DXM in benzodiazepini lahko povzročijo sedacijo. Ob skupnem jemanju se lahko ti učinki znatno okrepijo, kar vodi do izrazite zaspanosti, omotičnosti in letargije. To lahko poslabša kognitivne in motorične funkcije ter poveča tveganje za nesreče in poškodbe.
- Depresija dihanja: Eno najresnejših tveganj pri kombiniranju teh zdravil je depresija dihanja. Benzodiazepini zavirajo dihalne centre v možganih, veliki odmerki DXM pa lahko ta učinek še poslabšajo. To lahko povzroči plitvo ali upočasnjeno dihanje, ki je lahko življenjsko nevarno, zlasti pri predoziranju.
- Kognitivne in motorične motnje: Kombinacija lahko poslabša mišljenje, presojo in motorično koordinacijo. To lahko poveča tveganje za padce in poškodbe.
- Povečano tveganje za prevelik odmerek: Sedativne lastnosti benzodiazepinov v kombinaciji z disociativnimi učinki velikih odmerkov DXM lahko prikrijejo znake prevelikega odmerjanja, zato je večja verjetnost, da bo posameznik vzel prevelike količine obeh snovi. Simptomi prevelikega odmerjanja so izjemna zaspanost, zmedenost, izguba zavesti in odpoved dihanja.
- Psihološki učinki: Obe snovi lahko pri velikih odmerkih povzročita zmedenost in halucinacije. Njuno kombiniranje lahko te učinke še okrepi, kar vodi do hude dezorientiranosti in potencialno nevarnega vedenja.
Nismo naleteli na potrjene podatke o akutnih in smrtnih stanjih, povezanih s to kombinacijo. Hkrati ni znakov vrednih pozitivnih rekreativnih učinkov, ki bi lahko prekrili tveganja te kombinacije.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod kakršnimi koli pogoji izogibate.
Last edited by a moderator: