- Joined
- Jun 24, 2021
- Messages
- 1,645
- Solutions
- 2
- Reaction score
- 1,757
- Points
- 113
- Deals
- 666
Dekstrometorfan (DXM) in tramadol
Dekstrometorfan (DXM) je zdravilo, ki se uporablja predvsem kot sredstvo proti kašlju v zdravilih proti kašlju in prehladu brez recepta. Spada v skupino zdravil morfinan, vendar ima različne učinke, ki so odvisni od odmerka in konteksta uporabe.
DXM in njegov glavni aktivni metabolit, dekstrorofan, delujeta kot antagonista receptorja NMDA (N-metil-D-aspartat). Receptor NMDA je podtip glutamatnega receptorja, ki sodeluje pri sinaptični plastičnosti, učenju in spominu. Z blokado tega receptorja lahko DXM povzroči disociativne učinke, ki jih včasih primerjajo z učinki drugih disociativnih anestetikov, kot sta ketamin ali PCP.
DXM ima tudi zaviralne lastnosti pri ponovnem prevzemu serotonina. To pomeni, da poveča raven serotonina, ključnega nevrotransmiterja pri uravnavanju razpoloženja, tako da prepreči njegovo reabsorpcijo v nevronih. Zaradi te lastnosti lahko DXM potencialno povzroči serotoninski sindrom.
Poleg tega DXM deluje kot agonist na receptorje sigma-1, ki sodelujejo pri modulaciji sproščanja nevrotransmiterjev in so vpleteni v uravnavanje razpoloženja, kognicije in nevroprotekcije. Vloga receptorjev sigma-1 pri splošnih učinkih DXM se še preučuje, vendar lahko prispeva k njegovim disociativnim in evforičnim lastnostim.
Pri večjih odmerkih lahko DXM deluje tudi na druge receptorje v možganih, vključno z nikotinskimi acetilholinskimi receptorji in opioidnimi receptorji, čeprav je njegova afiniteta do njih veliko manjša. Te interakcije lahko prispevajo k nekaterim kompleksnejšim učinkom zdravila.
Tramadol je sintetični opioid, ki se uporablja predvsem za zdravljenje zmerne do srednje hude bolečine. Ima edinstven mehanizem delovanja, po katerem se razlikuje od številnih drugih opioidov, saj ne vpliva le na opioidne receptorje, temveč tudi na nevrotransmiterske sisteme v možganih.
Tramadol deluje kot delni agonist na µ-opioidni receptor (mu-opioidni receptor). Ti receptorji so del endogenega opioidnega sistema, ki modulira zaznavanje bolečine, razpoloženje in nagrajevanje. Z aktiviranjem teh receptorjev tramadol pomaga zmanjšati občutek bolečine.
Poleg opioidnega delovanja tramadol zavira tudi ponovni privzem serotonina in noradrenalina. Ta nevrotransmiterja sodelujeta pri uravnavanju razpoloženja in modulaciji bolečine. S povečanjem njihove ravni v sinaptičnem razcepu lahko tramadol okrepi padajoče zaviralne poti v hrbtenjači, kar zmanjša bolečinske signale, preden ti dosežejo možgane. Zaradi tega dvojnega delovanja je tramadol v nekaterih pogledih podoben nekaterim antidepresivom, zlasti tistim iz razreda SNRI (zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina).
Tramadol se v jetrih s pomočjo encima CYP2D6 presnavlja v aktivni metabolit, imenovan O-desmetiltramadol (M1), ki ima veliko večjo afiniteto do µ-opioidnega receptorja kot matična spojina. Ta presnovek je v prvi vrsti odgovoren za opioidne učinke tramadola. Vendar se lahko učinkovitost te pretvorbe med posamezniki razlikuje zaradi genetskih razlik v encimu CYP2D6, kar vodi v različno učinkovitost zdravila in tveganje neželenih učinkov.
Kombinacija DXM in tramadola lahko povzroči pomembne in potencialno nevarne učinke zaradi medsebojnega delovanja njunih farmakoloških mehanizmov.
- Povečano tveganje za serotoninski sindrom. Tako DXM kot tramadol zavirata ponovni privzem serotonina, kar vodi do povečane ravni tega nevrotransmiterja v možganih. Pri skupnem jemanju lahko to znatno poveča tveganje za nastanek serotoninskega sindroma, ki lahko ogrozi življenje. Simptomi vključujejo zmedenost, vznemirjenost, hiter srčni utrip, visok krvni tlak, vročino, togost mišic, tremor in v hujših primerih napade, komo ali smrt.
- Okrepljena depresija centralnega živčnega sistema. Obe zdravili lahko povzročita depresijo osrednjega živčnega sistema (CNS). Pri skupni uporabi se poveča tveganje za hudo depresijo CNS, kar vodi v globoko zaspanost, depresijo dihanja in potencialno smrtno predoziranje. To je še posebej zaskrbljujoče, če se obe zdravili uporabljata v večjih odmerkih, kot so predpisani, ali v kombinaciji z drugimi sredstvi za depresijo CNS, kot so alkohol ali benzodiazepini.
- Nižji prag za napade. Znano je, da tramadol sam po sebi znižuje prag za napade, zaradi česar so napadi bolj verjetni, zlasti pri osebah, ki so že imele napade v preteklosti. DXM lahko ta učinek še poslabša, kar dodatno poveča tveganje za krče, zlasti pri večjih odmerkih.
- Težave s prebavili. DXM in tramadol lahko povzročita neželene učinke na prebavila, kot so slabost, bruhanje in zaprtje. Kombinirana uporaba lahko te učinke še poslabša, kar lahko privede do hudih neprijetnosti ali zapletov, zlasti pri ranljivih posameznikih.
- Psihiatrični učinki. Kombinacija lahko povzroči tudi povečano tveganje za psihiatrične motnje, kot so anksioznost, halucinacije in v hujših primerih psihoza, zlasti zaradi disociativnih lastnosti DXM v velikih odmerkih in vpliva tramadola na uravnavanje razpoloženja.
Last edited by a moderator: